HORMONSKA ZMEDA, ŠČITNICA IN NADLEDVIČNI ŽLEZI

05 Mar HORMONSKA ZMEDA, ŠČITNICA IN NADLEDVIČNI ŽLEZI

Za naše ravnovesje, srečo, motivacijo, sproščenost in vitalnost je hormonsko ravnovesje ključnega pomena. Izpostavila bi predvsem 2 ključna akterja pri tem: ščitnico in nadledvično žlezo. Ti dve žlezi sta v tesni medsebojni povezavi in vodita številne biokemijske »niti«, ki nas ohranjajo v vitalnem stanju.

V nadaljevanju bom izpostavila glavne naloge teh pomembnih žlez, kako lahko naš hormonski sistem iztiri, kateri so znaki in metode odkrivanja neravnovesja (preprosti triki, ki jih izvajamo doma in ključni laboratorijski testi) ter terapevtski pristop.

Ščitnica je majhna žleza, ki se nahaja v predelu vrata in ima ključno vlogo pri regulaciji našega energijskega stanja. Ko proizvaja dovolj svojih hormonov (T3, T4), s tem signalizira vse telesne celice, da sprejmejo glukozo in jo preko kompleksnih biokemijskih procesov pretvorijo v celično dostopno energijo ATP. Le-to potem lahko uporabijo za svojo aktivnost (metabolizem), popravilo poškodovanih delov ter izdelavo novih delov celic, beljakovin, molekul itd. Ko je ščitnica v težavah in izdeluje premalo hormonov, deluje to kot signalizacija celic, da zmanjšajo porabo celične energije in vsi omenjeni procesi se zelo upočasnijo. Čez čas, konstantno nizke vrednosti ščitničnih hormonov privedejo do pomanjkanja energije v vseh organskih sistemih in posledično oslabljenega delovanja celic nasploh.

Ko naša ščitnica optimalno deluje, to velja tudi za našo vitalnost, dnevne aktivnosti, vse teče gladko … V nasprotnem primeru pa se številna področja zdravja začnejo podirati kot domine … Odvisno od stanja ščitnice, zdravniki postavijo različne diagnoze: tiroiditis (gre le za izraz, ki nakazuje vnetje ščitnice), Hashimotov tiroiditis in Gravesova bolezen (avtoimuni bolezni ščitnice), hipotiroza ter golša. V splošnem pri vseh gre za preplet podobnih vzrokov, ki so na koncu privedli do teh različnih manifestacij klinične slike.

Eden glavnih trigerjev je kronična okužba z Epstein Barr virusom, ki postopno znižuje sposobnosti ščitnice ter posledično celične aktivnosti vseh organskih sistemov v telesu. Čez čas to preide v vnetno stanje ščitnice ob istočasni preobremenjenosti jeter s simptomi kot so:

• pomanjkanje energije, konstantna utrujenost, pridobivanje telesne teže oz. nesposobnost izgube le-te, vročinski oblivi, zmedenost, nesposobnost koncentracije, anksioznost, depresija, srčne palpitacije, krhki nohti, izpadanje in suhi lasje, slabo prenašanje telesne aktivnosti, krči, nizek libido, konstantno nas zebe, zaprtje, bolečine v sklepih, nizka telesna temperatura, vnetje limfnih žlez, zastajanje limfe, manjšanje/izguba obrvi, še posebej na koncih, spremembe apetita, občutek teže v telesu, zvonjenje v ušesih, PMS, neplodnost, težave s kožo …

Pomembni motilci delovanja ščitnice in celotnega organizma:

• izpostavljenost plesnim
• radioaktivnost, različni vplivi sevanja (WIFI, mikrovalovke, mobiteli, spanje ob električnih napravah …)
• živo srebro (zobne zalivke, morska hrana z veliko živega srebra, toksično okolje, voda in hrana) ter druge težke kovine
• pesticidi, herbicidi, insekticidi (glifosat v pšenici in drugih žitih!)
• pomanjkanje vitaminov in mineralov: B12, vitamina D, železa, magnezija, joda, selena in cinka …
• hud psihološki stres, finančni strah, nespečnost
• fizične poškodbe
• hormonske spremembe (puberteta, nosečnost, porod)
• veliko zdravil, antibiotikov
• toksična čistila
• sveže barve  – slike
• predelana hrana, veliko predelanih maščob, sladkorjev, mlečni izdelki, pšenica …

Oslabljeni ščitnici priskočita na pomoč nadledvični žlezi, ki delujeta kot vrhovni endokrini back up sistem. Z blendom svojih steroidnih hormonov, adrenalinom in kortizolom, poskušajo telo podpreti za primanjkljaj ščitničnih hormonov. Vendar to seveda ne gre v nedogled brez posledic.

Nadledvični žlezi sta ključnega pomena za cel endokrini sistem (nadzorni sistem žlez z notranjim izločanjem, ki izločajo kemijske prenašalce, imenovane hormone). V nadledvičnih žlezah se sintetizirajo hormoni kot so kortizol, adrenalin in aldosteron ter hormoni, ki regulirajo sintezo spolnih hormonov kot so estrogen in testosteron.

Primarni sprožilec nadledvičnih žlez je stres, ki povzroči povečano tvorbo in izločanje stresnega hormona adrenalina. To je sicer odličen mehanizem preživetja v primeru, da gre za kratkotrajen proces. Če pa gre za kronično, torej dolgotrajno izpostavljenost stresnim dejavnikom kot so vsakodnevno hitenje in nesproščenost, jeza, nezadovoljstvo, neprestane skrbi, premalo spanja, težave v družini, službi, preobremenjenost, kronične infekcije, preobremenjenost s toksini in drugo, pa to na dolgi rok vodi v t.i. izčrpanost nadledvičnih žlez. Tako stanje je prav tako v tesni povezavi z nevrološkimi težavami kot so depresija, nihanje razpoloženja, kronična utrujenost in izčrpanost. Ob stresu namreč prekomerna količina adrenalina v telesu izčrpa zaloge dopamina, živčnega prenašalca povezanega z ugodjem in zadovoljstvom.

Simptomi izčrpanosti nadledvičnih žlez (lahko je prisotnih več ali le en simptom):

• slabotnost
• pomanjkanje energije
• težave s koncentracijo
• pozabljivost
• prekomerno potenje
• težave z opravljanjem preprostih nalog, ki nekdaj niso predstavljale težav
• pogosta zmedenost
• hripav glas
• slaba prebava
• zaprtje ali diareja (lahko izmenično oboje)
• depresija, anksioznost
• PMS
• neplodnost
• nespečnost
• občutek neprespanosti, ko se zbudimo
• želja po spanju čez dan
• dvojni, zamegljen vid, pike v vidnem polju
• neprestana želja po poživilih (kava, cigarete …)
• vrtoglavica, ko hitro vstanemo
• boljše počutje oz. manj prisotnih simptomov, ko nismo pod stresom (vikend, počitnice)
• suha in tanka koža
• večja pogostost zbolevanja, šibkejši imunski sitem
• izpadanje las
• srčne palpitacije
• visok krvni tlak
• motnje v regulaciji krvnega sladkorja
• zmanjšan libido ali izguba libida
• bolečine v vratu in zgornjem delu hrbta; konstantna zategnjenost
• velika želja po slani ali sladki hrani
• preveliko izgubljanje mišične mase (podhranjenost) ali pa nezmožnost izgube telesne teže

Zavedati se moramo, da vse v našem telesu deluje povezano, zato se nikoli zadev ne smemo lotevati izolirano. Izčrpanost nadledvičnih žlez ter ščitnice ima vsekakor negativni vpliv tudi na druge žleze in organe. Trebušna slinavka postane vneta in/ali povečana, saj poskuša kompenzirati nezadostno delovanje nadledvičnih žlez. Prav tako mora srce močneje delati, da kompenzira nenormalne vrednosti kortizola in posledično krvnega sladkorja. Povišana raven kortizola izčrpa zaloge glukoze, glikogena in železa v jetrih, zato so le-ta bolj obremenjena itd.

Kako obvladati nadledvične žleze?

Na prvem mestu je vsekakor izogibanje stresnim situacijam, zelo intenzivnim negativnim čustvom, pretiranemu delu, preveč intenzivnemu športu, predelani hrani, prav tako je potrebno poskrbeti za dovolj spanja (vsaj 8 ur). Ker to seveda pogosto ni popolnoma mogoče, obstajajo tudi drugi načini, s katerimi lahko podpremo odziv nadledvičnih žlez na stresne situacije. Odvisno od obremenjenosti nadledvičnih žlez, lahko terapija traja od 1 do 3 mesecev ali pa tudi 1 do več let.

Priporočila:

• Več manjših obrokov za stabilizacijo krvnega sladkorja, elektrolitskega ravnovesja in stresa: 3 glavni, ki naj ne bodo preobilni (1 srednje velika skleda nepredelanih živil) in pb. 2-3 vmesni obroki v obliki sadja, zelenjave ali oreščkov (max 10). Primeri kombinacij za elektrolitsko ravnovesje: 1. datlji(vir kalija) + stebelce stebelne zelene (vir natrija) + jabolko (naravni vir glukoze); 2. polovica avokada (kalij) + šop špinače (natrij) + pomaranča (naravni sladkor);  3. sladki krompir (kalij) + peteršilj (natrij) + limonin sok na sveži zelenjavi – ohrovt, špinača, zelena solata (naravni vir glukoze). Te sestavine se lahko uporabijo v presni obliki kot prigrizek, v solatah, kot del smoothie-ja.
• Zmerna telesna aktivnost.
• Priporočljiva super-hrana: kalčki, beluši, borovnice, česen, ohrovt, brusnice, robide, zeleno listnata zelenjava, jabolka, zelena.
• Hrana, ki se je izogibamo: vsa ocvrta hrana, mesni izdelki, svinjina, vsa procesirana in konzervirana hrana, vsi mlečni izdelki, pšenica, vsa bela moka, gluten, pekovski izdelki, sladkarije, kava, alkohol, navadni sladkor, vsa hrana, ki vsebuje barvila ali konzervanse.
• Dopolnila, ki podpirajo nadledvične žleze:
  • Sladki koren (liccorice): uravnovesi raven kortizola.
  • Alge (spirulina, klorela): vsebujejo veliko antioksidantov in mineralov ter okrepijo nadledvične žleze. Pomembne so tudi za razstrupljanje in jetra.
  • Krom (kromov pikolinat): uravna delovanje inzulina in pripomore k okrepitvi nadledvičnih žlez, ščitnice in trebušne slinavke.
  • Eleuthero ali sibirski ginseng: izboljša sposobnost telesa da odreagira in se prilagodi na neugodne stresne okoliščine. Ščiti nadledvične žleze pred preobremenjenostjo zaradi stresa.
  • Magnezij: zmanjša anksioznost, pomirja živčni sistem in zmanjša stres na nadledvične žleze.  
  • Ashwagandha: uravnovesi sintezo spolnih hormonov in kortizola.
  • Rhodiola (rožni koren): optimizira delovanje nadledvičnih žlez, krepi ščitnico in omogoča prilagoditev telesa na stresne okoliščine.
  • Ječmenova trava v prahu (bio): poveča izločanje želodčne kisline v želodcu (s tem izboljša prebavo in zaščito ped patogeni) ter okrepi nadledvične žleze.
  • 5-MTHF (5-metiltetrahidrofolat): ojača centralni živčni sistem, kar zmanjša stres na nadledvične žleze.
  • Korenina baldrijana: pomirja in izboljša kakovost spanca.
  • Kakovosten B kompleks (z metilkobalaminom ali hidroksikobalaminom in metil-folatom).

Priporočila za ščitnico:

• Zdravilna hrana, ki jo v večji meri vključimo na jedilnik: jabolka, šparglji, alge (spirulina, kelp, klorela, dulsi …), avokado, banane, bazilika, jagodičevje, zelena, cvetača, brokoli, brstični ohrovt (v nasprotju s prepričanjem, da križnice ščitnici zelo škodijo, ji v kuhani obliki dejansko zelo koristijo zaradi visoke vsebnosti žvepla, ki pomaga pri detoksu ščitničnih motilcev), kumare, fige, breskve, marelice, datlji, česen, čebula, papaja, ingver, kokos, konopljina semena, limone in limete, mango, oreški, peteršilj, krompir in sladki krompir, surov med, sezam, mikrozelenje, kalčki, buče, divje borovnice, paradižnik (če ni histamin problematičen), špinača in ostala zeleno listnata zelenjava.
• Dopolnila, ki podpirajo delovanje ščitnice: cink, selen, jod, B12 (kot metil in hidroksikobalamin), vitamin C, spirulina, mačji krempelj, liccorice root (lakrica), melisa, L-lizin, 5-MTHF, njivska preslica, B kompleks, omega-3 maščobne kisline, selen, kurkumin, krom, vitamin D, železo kot aminokislinski kelat (ob slabokrvnosti), sibriski ginseng.

Kako določiti v kako velikih težavah so naše žleze?

Če se najdete v vsaj nekaj alinejah zgoraj opisanih simptomov, so vaše žleze zagotovo v vsaj zmernih težavah. Najlažje pa stopnjo neravnovesja preverimo s pomočjo biokemijskih testov sline in krvi.

Osnovni testi, ki jih priporočam:

• test kortizola in DHEA v slini (4x vzorčenje čez dan za oceno cirkadianega ritma izločanja)
• krvni testi (lahko predpiše zdravnik ali pa greste v samoplačniški laboratorij Biolab ali Synlab):
• spolni hormoni (progesteron, estrogen, testosteron, DHEA-vse te hormone lahko testirate tudi v slini, ni pa nujno)
• železo, feritin, TIBC, hemoglobin
• vitamin D in lahko tudi B12
• klasična in diferencialna krvna slika
• ščitnica: TSH, prosti T3, prosti T4, ščitnična protitelesa anti Tg ter anti TPO in reverzni T3

Sendi Lešnjak, mag. inž. prehrane,
bioresonančna terapevtka z licenco